Slovensko Angleško
Nekaj nasvetov za digiskopijo, oziroma bonbončkov kot bi rekel Matjaž Intihar


1. HLAJENJE KOMPAKTOV:

    Tako kot je potrebno hraniti filme na hladnem, tako je važno, da je tudi »digitalna oprema« na hladnem in da jo ne izpostavljamo temperaturi ali soncu. Pri digiskopiji, predvsem pa pri naravoslovni fotografiji, ko čakamo ure in ure v različnih pogojih, sem ugotovil, da imajo posnetki narejeni pri nizkih temperaturah manj šuma.
To ugotovitev sem še malo stestiral in od takrat me na terenu spremljata dva enaka kompakta, eden obvezno v hladilni torbi. Mogoče bo kdo rekel da sem »pipetkar«, pa vendar razlike so, kar si lahko ogledate na spodnjih dveh posnetkih.


2. ŽIČNI SPROŽILEC:

    Zaradi lažjega rokovanja in neželjenega premikanja teleskopa priporočam uporabo žičnega sprožilca, ki pa naj bo dolg vsaj 60cm ali več. Z teleskopom, ki ima poševni okular je tako možno proženje okrog vogala in se tako lažje skrijemo. Seveda moramo teleskop zavrteti v horizontalo kot prikazuje spodji posnetek. Ta metoda je uporabna tudi ko hočemo posneti kaj preko neke ovire, naprimer zidu, nasipa, saj se veliko lažje skrijemo.


Iz vogala

Fotografiranje iz za vogala

Iz vogala

Fotografiranje iz za vogala - primer


3. STATIV IN GLAVA:

    Za dobre posnetke mora biti stativ zelo stabilen in sam sem pristaš težjih, čeprav jih je težje prenašati, a glede na goriščnice pri digiskopiji je to skoraj nujno zlo. Glava naj bo primerna teži teleskopa z ostalo opremo vred, ki je pritrjena nanj. Veliko bolje se da delati z glavo za video, saj lažje usmerjamo teleskop v želeno smer. Za hitro usmerjanje teleskopa na objekt je priporočljivo uporabljati red dot merilec, ki naj bo po možnosti čim manjši, da nas ne ovira. Sam ga redko kdaj uporabljam, zato ga tudi ni na fotografijah opreme. Najboljše je, če je zmontiran na podnožju glave, saj je centriranje na os teleskopa mnogo hitrejše in lažje. Sam pa uporabljam istega kot lovci na puškah, vendar kot sem že predhodno omenil, zelo redko.


4. UPORABA MASKIRNEGA ŠOTORA:

    Pri nekaterih vrstah je uporaba maskirnega šotora skoraj obvezna, saj se jim težko približamo na primerno razdaljo za dobre posnetke. Pri lokaciji postavljanja šotora ali preže moramo upoštevati vsaj nekaj pomembnih stvari. Sonce naj bo, če je le mogoče, za hrbtom in to takrat ko bomo poskušali fotografirati, ne takrat ko skrivališče pripravljamo, zato je dobro da si teren prej ogledamo. Če šotor postavljamo ko je že svetlo, je dobro da imamo tudi pomočnika, tako da se fotograf skrije v šotor, pomočnik pa z malo galame zapusti prizorišče, saj nas ptice ves čas opazujejo. Ta trik velikokrat pomaga. V primeru, da nimamo šotora se poskušamo skriti v grmovje in sicer tako, da bistveno ne izstopamo od velikosti grma, kupa kamenja, zemlje. Lahko tudi kombiniramo z maskirnimi mrežami, pač vse zavisi od terena in ptice (živali), ki jo želimo posneti.


5. ISKRICA V OČEH :

    Velikokrat si želimo še lesk v očeh a to vedno ni enostavno, posebno pri pticah, ki imajo črno glavo in črne oči brez obrob je to zelo težko. Da pa bi bila pri taki kombinaciji lepo razvidna še struktura perja moramo imeti razen odlične osvetlitve še srečo. Včasih se nam ptica noče obrniti tako kot bi si želeli, zato včasih uporabim preverjen trik in jim požvižgam, da pritegnem njihovo pozornost. Največkrat mi z malo sreče uspe posneti želeni posnetek, vendar ta trik uporabim vedno le na koncu, ko sem ptico dodobra posnel, saj se neredko zgodi da odleti in ostaneš brez vsega. Pri tej metodi imam že vse prej nastavljeno in še preden požvižgam že pritisnem na sprožilec z obvezno nastavitvijo na rafalno snemanje.


6. FIKSNI IN ZOOM OKULAR:

    ta primerjava velja za okularje Zeiss katere sam uporabljam, verjetno pa tudi za ostale. Fiksni ima boljšo svetlobno propustnost in večji premer »zadnje » leče, zoom okular pa majnšo svetlobno propustnost a večjo uporabnost glede približevanja in kompozicije.Tu so še druge pomembne razlike ki pa jih sedaj ne bom navajal, ker bi moral vsako prikazati s primeri za lažje razumevanje. Sam uporabljam oba odvisno na kakšno razdaljo snemam v kombinaciji z velikostjo ptice.


7. NASTAVITVE:

    Za digiskopijo uporabljam vedno prednastavljene nastavitve in sicer se odločim glede na vrsto ptice (živali), ki jo želim posneti in svetlobne pogoje. Za ptice ki so relativno pri miru ko počivajo uporabljam prioriteto zaslonke saj čas ni tako pomemben, tu mi je važnejša globinska ostrina saj je kot pri makro posnetkih pri digiskopiji zelo majhna. Za dinamične pa prioriteto časa seveda v kombinaciji glede na svetlobne pogoje. Pri coolpix-ih sem uporabljal spot merjenje pri samsungu pa center, ker mi ta to ne omogoča. Uporabnejše je spot saj ni potrebno kasneje premikati teleskopa za boljšo kompozicijo, tisti ki uporabljate močnejše teleobjektive dobro veste kaj pomeni malenkosten premik.


8. ISO:

    Kompakti imajo veliko šuma zato vsaj pri Samsungu ,ki ga trenutno uporabljam je zame zgornja meja iso 100 in pa seveda hlajenje aparata kot sem že omenil zgoraj.

    To je le nekaj spoznanj do katerih sem prišel in se jih držim saj z uporabo le teh dobim boljšo teh. kvaliteto fotografij, pa tudi več uspeha imam pri približevanju, čakanju v skrivališču….

    Pri fotografiranju živali sem doživel ogromno čudovitih trenutkov, nekako zaživim z naravo in čeprav kak dan nisem zadovoljen z posnetki, sem spoznal nekaj novega, dobil izkušnje, ki mi bodo naslednjič koristile, da jih še bolje posnamem. Posamezno vrsto poskušam posneti večkrat na različnih terenih in času, kajti ptice se z letnimi časi spreminjajo, v svatovskem perju so lahko čisto drugačne. Zato je za dobre naravoslovne fotografije potrebno veliko časa in vztrajnosti.

    Sedaj pa dovolj nakladanja, vsem želim veliko dobrih posnetkov in dobro svetlobo.



Marjan Cigoj

Domov | Foto galerija | Digiskopija | Seznam ptic | Povezave | Kontakt
Vsebina spletne strani je avtorsko zaščitena 2007 © Marjan Cigoj